Hja, time-lapse…Ne vem, kako bi poimenovali tole po slovensko, ampak ker je termin tako zasidran in vsesplošno poznan, se niti ne bom niti preveč trudil. Pospešnica? Pohitrica? Ne, ne…to je smešno. Naj bo kar time-lapse.
Za vse tiste, ki pa vseeno ne vedo kaj to je, pa nekaj razlage. Gre enostavno za videoposnetek, kjer s pomočjo kamere ali fotoaparata pospešimo dogajanje. Kot vsi vemo, je video sestavljen iz množice zaporednih posnetkov, ki nam pri predvajanju dajejo občutek neprekinjenega gibanja. Podobno je tudi pri time-lapse posnetkih, le da pri tem naredimo namesto običajnih 24/25/30 posnetkov v sekundi – morebiti enega na nekaj sekund ali celo minut. Ko vse skupaj združimo, pa seveda dobimo posnetek s standardno hitrostjo predvajanja, na sceni pa se vse dogaja hitreje kot v realnosti. Taki posnetki so lahko včasih prava paša za oči, sploh ker nas prestavi v drugo časovno dimenzijo. Pri predvajanju vidimo stvari na način, ki ga sicer nismo vajeni. Vidimo na primer, kako iz semena zraste rastlina v nekaj 10 sekundah. Ali pa nas morda fascinirajo oblaki, ki preletijo nebo v nekaj sekundah in nam kažejo vzorce vetra in zračnih mas. Možnosti je neomejeno…
En tak posnetek sem izdelal lansko leto, ko smo s trajektom zapuščali Dugi otok. Mislim, da je kamera posnela posnetek vsako sekundo in pol. Torej se pri predvajanju dogaja vse skupaj približno 20-krat hitreje kot v resnici.
Kako se lotiti, če hočemo ustvariti svoj time-lapse posnetek?
Če niste posebej zahtevni, lahko za preproste posnetke uporabite tudi svoj pametni telefon. Večina sodobnih naprav podpira snemanje videoposnetkov tudi v tem režimu. Žal, vsaj na mojem telefonu, ne morem nič kaj dosti vplivati na hitrost snemanja, oziroma razmika med intervali, ko kamera naredi posnetek. Za tiste, ki bi radi malo več kontrole, pa obstaja tudi nabor aplikacij, ki si jih lahko pretočimo na napravo. Tam lahko z različno nastavitvijo intervalov posameznih posnetkov posnamete time-lapse v različnih situacijah. Niso vse nastavitve enake za različne scene. O tem malce kasneje.
Kakšno opremo potrebujemo?
Za začetek poleg fotografske kamere ali pametnega telefona potrebujemo praktično obvezen kos opreme, ki ga ima večina fotografov že v zbirki – to je stojalo. Posnetki morajo biti namreč narejeni z istega mesta in brez premikanja opreme, ker si nikakor ne želimo, da se pri predvajanju posnetek trese, ker smo snemali iz roke. Ne pozabimo – končni posnetek je sestavljen iz množice statičnih fotografij in te morajo biti posnete iz enake, stabilne pozicije (razen pri hiper-lapse posnetku, ki pa ga bom predstavil enkrat drugič). Za najbolj preproste posnetke lahko kamero ali telefon postavimo sicer na neko trdno podlago in ga zavarujemo pred premikanjem, ampak to je res improvizacija. Za vse tiste, ki hočejo vsaj malce več kvalitete in kontrole, pa bo stojalo, tudi najbolj preprosto, kar nujen del opreme. No, takole na hitro en osnovni seznam opreme, ki nas ne bo ravno udaril po žepu:
Digitalna fotografska kamera
Priporočam zrcalno refleksno kamero ali pa vsaj malce zmoglivejšo kompaktno kamero, ki ima možnost ročnih nastavitev.
Stativ
Med posnetki mora biti kamera absolutno pri miru, sicer bo posnetek stresen. Kvaliteta stativa ni najbolj poglaviten faktor, tudi najbolj preprost bo dobro opravil svojo nalogo, če ne bo kakšnega hudega vetra. Samo da se ga ne dotikamo med snemanjem.
Intervalometer
To je pravzaprav malce bolj dodelano žično (električno) prožilo, ki omogoča nastavitve avtomatskega proženja ob intervalih (razmikov med posnetki), ki smo si jih zamislili za naš projekt. Za začetek bi lahko improvizirali in uporabili tudi navadno žično prožilo in recimo vsakih nekaj sekund stisnili gumb, ampak ta opcija je malo štorasta, sploh če se lotevamo malo daljših projektov. Nek cenen in čisto uporaben intevalometer pa nas tudi ne bo stal celo premoženje. Dobimo ga že za 20-25 EUR.
Računalnik
Na njem bomo s programsko opremo posamične posnetke združili v enoten film/videoposnetek. Potrebujemo tudi programsko opremo, ki nam bo omogočila združevanje posnetkov. O tem malo kasneje.
Nastavitve
Poleg naštete opreme je dobro osvojiti tudi nekaj osnovnih pravil, da bomo z rezultatom zadovoljni. Tudi tukaj velkja pravilo, da vaja dela mojstra. Najbolj običajno se bomo vsega tega lotili z digitalno fotografsko kamero (od sedaj naprej bom pisal samo o tej opciji), kjer moramo uporabiti naslednje nastavitve:
Nastavitve na kameri
Ekpozicijski čas in zaslonko moramo nastaviti na ročno nastavitev M (manualno). S tem se bomo izognili stalnemu avtomatskemu prilagajanju aparata na različno svetlobo, ker nam bo to povzročilo trepetanje zaradi različno osvetljenih posameznih posnetkov. Enako moramo storiti tudi z nastavitvijo barvne temperature svetlobe. Večinoma fotografiramo z nastavitvijo AWB (avtomatska izravnava beline). Tukaj pa iz podobnega razloga kot v zgornji alineji, uporabimo ročno nastavitev. Lahko je nastavljeno na sončno svetlobo, senco, umetno svetlobo…odvisno kje bo posnetek nastajal. Važno je samo da je nastavitev ročna, ker bo tudi tukaj v nasprotnem primeru prihajalo do trepetanja, ne sicer svetlobe, temveč barv. Ne smemo pozabiti na pomembno nastavitev in to je ločljivost. Če bomo končen video predvajali v HD ločljivosti, moramo (če se seveda da) to nastaviti že na kameri, sicer pa lahko tudi kasneje vse posnetke ustrezno prilagodimo in obrežemo tudi v urejevalniku kot je Photoshop. Le malo več dela si bomo naložili. Razmerje stranic posnetka naj bo zaradi lažjega dela torej nastavljeno na 16:9, kot je standard večine vbideo posnetkov in tako razmerje ima ponavadi tudi vaš domači TV. Tako bomo pri predvajanju izkoristili celoten ekran in se izognili nevarnosti, da bi v končnem posnetku kaj “odrezali” zgoraj in spodaj. Standarden format na kameri je namreč 2:3.
Nastavitve intervalometra
Odvisno od motiva nastavimo časovni razmik med posamičnimi posnetki. Nekje okvirne vrednosti so takšne: Premikajoči se oblaki 1-3 sekunde med posnetki, promet 1-5 sekund, zahajanje ali vzhajanje sonca 5-10 sekund, klitje iz semena 10-30 minut med posnetki…
Kaj pa število posnetkov za nek tak projeklt? Ker se bo končni video predvajal pri “normalni” hitrosti okoli 25-30 posnetkov na sekundo, moramo za spodoben posnetek, ki bo trajal recimo 10 sekund, narediti nekje 250 do 3o0 posnetkov.
Dodatna oprema
Za vse tiste, ki bi se tega lotili malce bolj resno, pa je dobro imeti še nekaj malega dodatne opreme. Če se bomo na primer lotili posnetka klitja semena, bo to proces, ki se ne bo končal v nekaj minutah. Stalna pripravljenost pa močno vpliva na baterijo, ki je v vaši kameri. Tudi če bomo kamero nastavili tako, da nam posnetkov ne bo kazal sproti na ekranu (ki je znan požrešneš energije), zna biti vseeno obžalovanja vredno, če se nam sredi projekta izprazni baterija, za povrhu pa tega sploh ne opazimo (nihče pač ne bo stal cel dan poleg kamere). V izogib temu priporočam nakup “slepe” baterije, ki jo lahko povežemo bodisi v omrežje ali v nek drug izvor stalnega napajanja, ki bo poskrbel za nemoteno delovanje. Enako velja tudi za intervalometer, čeprav bo tam zadosti, da smo pozorni in imamo vedno vstavljene sveže baterije. Zelo pomebno je tudi, da smo pozorni na svetlobo. Če bomo snemali v notranjem prostoru in to daljši čas (recimo klitje ali rast rastline), bomo potrebovali stabilen in res enakomeren vir svetlobe, kar je ključnega pomena za kvaliteten razultat. V tem primeru je priporočljivo, da uporabimo studijske bliskavice ali pa celo ročno bliskavico. Ne moremo biti namreč odvisni od dnevne svetlobe, ker se preveč spreminja. Sploh pa trčimo ob to težavo, ko snemamo nekaj dni skupaj, tudi ponoči (rastline rastejo tudi takrat). Intervalometer nam bo hkrati prožil tudi bliskavico, ki bo poskrbela za enakomereno in stabilno osvetlitev. Za daljše posnetke odsvetujem uporabo studijskih LED luči, ker bodo gorele stalno in so kljub relativni varčnosti nepotreben potrošnik energije.
Programska oprema za združevanje posnetkov
Na voljo je kar nekaj aplikacij, ki nam omogočajo združitev posnetkov v videoposnetek, za moj okus je najboljši LR Timelapse, ki pa zahteva, da imate na svojem računalniku nameščen Adobe Lightroom. Je tudi plačljiv. Razvijalec na srečo ponuja tudi demo verzijo, ki pa je omejena na 400 posnetkov za posamezni projekt. To načeloma zadostuje za 15 sekundni posnetek in je za večino in za začetek čisto dovolj. Ni pa to edina in najbolj idealna možnost. Na voljo je kar nekaj te programske opreme in nekdo, ki bo malo pobrskal na netu, bo hitro našel kar potrebuje.
To je zaenkrat vse. Upam, da sem koga opogumil, da se loti zadeve.
Tukaj najdete nekaj povezav glede nakupa opreme. Povezave so zgolj osnovno vodilo, vsak pa lahko sam najde in izberite opremo, ki ustreza njegovi kameri.
Stojalo
Intervalometer
Napajanje
Še nekaj posnetkov, ki so nastali na to temo:
