Pa kaj za vraga je »barvni prostor«. Marsikdo se to sprašuje in hkrati po tihem benti nad tem, da tega ne razume in hkrati potrebuje. Kaj torej so vsi ti ti opisi in oznake – Adobe RGB, sRGB, ICC, …? Na kratko povedano so to numerični zapisi, ki določajo vrednosti posamezne barve, torej standardi. Ker ponavadi vse naprave (monitor, tiskalnik, digitalni aparat…) kažejo drugačno sliko, je nek standard nujno potreben.

Treba je tudi razumeti da vse te naprave niso enako sposobne prikazovati barv. Da ne govorimo o množici različnih proizvajalcev in zmeda je še večja. Že monitor ima zaradi svoje tehnologije težave prikazovati nekatere teoretično definirane barve, da o tiskalnikih sploh ne govorimo. Pustimo ob strani torej še dejstvo, da imajo vsake oči svojega malarja. Potrebujemo torej nek standard, ki bo združeval to – na sto različnih koncih razvito opremo.

Standard

Dobrih 15 let nazaj sta si Microsoft in HP zadala nalogo, da stvari malce uredita. Roko na srce – te stvari je imel Adobe že urejene, ampak njihovi pregrešno dragi izdelki so bili predvsem domena profesionalnih studiev, kjer so se posvečeni ukvarjali s pripravo za tisk na Apple mašincah. Sedaj pa je postalo vse skupaj širše dostopno (žal tudi s pomanjkanjem znanja). No, kakorkoli že, nastal je nov standard – sRGB, katerega ima danes vgrajena vsaka digitalna kamera, nekatere boljše, predvsem zrcalno refleksne pa še malce obširnejši Adobe RGB.

Območja, ki ga pokrivajo različni barvni prostori/zapisi

Vidimo kako je prostor pri tisku v tehniki CMYK omejen zaradi tehnologije prikaza.

Kako lovimo zelenega zajca

Kako torej najbolje pripraviti slikovne datoteke? Odvisno seveda za kaj jih bomo potrebovali. Za večino potreb zadostuje sRGB barvni prostor, ki zelo dobro opisuje barve, le v modro-zelenih odtenkih ga malce »nese« Adobe RGB. Uporabljamo ga lahko povsod, sploh pri prikazih na spletu, ker večina brskalnikov ne razume drugačnega modela in nam v primeru Adobe RGB-ja prikaže sprane barve. Barvne prostore lahko nastavimo/konvertiramo tudi v Photoshopu. Moramo pa vedeti, da večina tiskalnikov razume le sRGB in je za povprečno uporabo bolje pustiti fotografije v tej osnovni obliki. Če se bomo igrali s pretvorbo v Adobe RGB v upanju, da bomo tako dobili iz fotografije več odtenkov, smo se tukaj hudo ušteli. Namreč določenih informacij že v osnovi NI in jih nobena pretvorba NE pričara. Z neustrezno konverzijo bomo kvečjemu “porezali” še tisti del, ki je bogat z informacijo. Izpisane fotografije bodo blede in sprane.

Barvni prostor CMYK

Pravzaprav ni barvni prostor, ampak simulacija odtenkov z mešanjem 4 barv. Uporabljamo ga pri ofset tisku in ima mnogo manjši barvni obseg kot zgoraj omenjena RGB-ja. Pravilno razumevanje barv in standardov je ključnega pomena za dosego želenih rezultatov v grafičnem oblikovanju. Za optimalno pripravo slikovnih datotek je pomembno upoštevati, kateri barvni prostor najbolje ustreza namenu uporabe in kakšne zmožnosti imajo končne naprave za prikaz barv.