Kaj je to “barvni prostor”?

 

Pa kaj za vraga je »barvni prostor«. Marsikdo se to sprašuje in hkrati po tihem benti nad tem, da tega ne razume in hkrati potrebuje. Kaj torej so vsi ti ti opisi in oznake – Adobe RGB, sRGB, ICC, …? Na kratko povedano so to numerični zapisi, ki določajo vrednosti posamezne barve, torej standardi. Ker ponavadi vse naprave (monitor, tiskalnik, digitalni aparat…) kažejo drugačno sliko, je nek standard nujno potreben.

Treba je tudi razumeti da vse te naprave niso enako sposobne prikazovati barv. Da ne govorimo o množici različnih proizvajalcev in zmeda je še večja. Že monitor ima zaradi svoje tehnologije težave prikazovati nekatere teoretično definirane barve, da o tiskalnikih sploh ne govorimo. Pustimo ob strani torej še dejstvo, da imajo vsake oči svojega malarja. Potrebujemo torej nek standard, ki bo združeval to – na sto različnih koncih razvito opremo.

 

Standard

Dobrih 15 let nazaj sta si Microsoft in HP zadala nalogo, da stvari malce uredita. Roko na srce – te stvari je imel Adobe že urejene, ampak njihovi pregrešno dragi izdelki so bili predvsem domena profesionalnih studiev, kjer so se posvečeni ukvarjali s pripravo za tisk na Apple mašincah. Sedaj pa je postalo vse skupaj širše dostopno (žal tudi s pomanjkanjem znanja). No, kakorkoli že, nastal je nov standard – sRGB, katerega ima danes vgrajena vsaka digitalna kamera, nekatere boljše, predvsem zrcalno refleksne pa še malce obširnejši Adobe RGB.

Območja, ki ga pokrivajo različni barvni prostori.

 

Območja, ki ga pokrivajo različni barvni prostori/zapisi.
Vidimo kako je prostor pri tisku v tehniki CMYK omejen zaradi tehnologije prikaza.

 

Kako lovimo zelenega zajca.

Kako torej najbolje pripraviti slikovne datoteke? Odvisno seveda za kaj jih bomo potrebovali. Za večino potreb zadostuje sRGB barvni prostor, ki zelo dobro opisuje barve, le v modro-zelenih odtenkih ga malce »nese« Adobe RGB. Uporabljamo ga lahko povsod, sploh pri prikazih na spletu, ker večina brskalnikov ne razume drugačnega modela in nam v primeru Adobe RGB-ja prikaže sprane barve. Barvne prostore lahko nastavimo/konvertiramo tudi v Photoshopu. Moramo pa vedeti, da večina tiskalnikov razume le sRGB in je za povprečno uporabo bolje pustiti fotografije v tej osnovni obliki. Če se bomo igrali s pretvorbo v Adobe RGB v upanju, da bomo tako dobili iz fotografije več odtenkov, smo se tukaj hudo ušteli. Namreč določenih informacij že v osnovi NI in jih nobena pretvorba NE pričara. Z neustrezno konverzijo bomo kvečjemu “porezali” še tisti del, ki je bogat z informacijo. Izpisane fotografije bodo blede in sprane.

Numerične vrednosti so torej premaknjene višje in preprost tiskalnik tega ne razume. Saj mu ni za zameriti. Obnaša se namreč po najbolj razširjenem standardu – kot prej omenjeni spletni brskalniki. Če smo sliko že zajeli ali dobili v Adobe RGB, jo enostavno pretvorimo v sRGB in izpis bo spet lep. Nekaj drugega pa so profesionalni izpisovalni stroji in osvetljevalke, ki uporabljajo RIP tehnologijo. Tam datoteko prevzamejo krmilniki, ki jih opisujemo kot ICC opisi in so prilagojeni vsakemu stroju posebej. Takrat pa je zajem v Adobe RGB smiseln, ker bomo le tega konvertirali v ICC opis in in ker potrebujemo čim manj izgub – uporabimo torej barvni prostor, ki bo opisu nudil kar se da širok izbor odtenkov. To velja tudi pri izbiri barv za recimo celostno grafično podobo. Izbrati je pametno tak nabor barv, da bo zaslonski in tiskani prikaz čimbolj enak in realen.

Barvni prostor CMYK

Pravzaprav ni barvni prostor, ampak simulacija odtenkov z mešanjem 4 barv. Uporabljamo ga pri ofset tisku in ima mnogo manjši barvni obseg kot zgoraj omenjena RGB-ja. Zlasti bolj živahne barve, kot so živo zelena in živo oranžna mu delata težavo. Tudi tukaj velja, da bi za optimalen rezultat načeloma morali poznati stroj na katerem se bo tiskovina izdelala, ker v tem primeru razvijemo sliko v ICC model ravno tega stroja. Tako bi maksimalno izkoristili njegove možnosti pravilnega in želenega prikaza na papirju. Seveda pod pogoji, da se pri osvetljevanju in tiskanju uporabljajo stroga pravila in je cel proces voden nadzorovano.

Še kratek nasvet – slikovni material moramo vedno hraniti v RGB datotekah, le pri uporabi za tisk si takrat izdelamo CMYK kopijo. Pri pretvorbi v manjši barvni prostor so določene informacije za vedno izgubljene in poti nazaj ni več. Pa smo ujeli zajca.

Več na to temo pa bo v enem izmed naslednjih prispevkov, kjer se bom lotil človeškega dojemanja barve in kako barve nastanejo.

 

TOMASWORKS

JA, RAD BI PREJEMAL
BLOG PRISPEVKE S TE STRANI !