Če se tudi vi navdušujete za izdelavo time-lapse posnetkov (če kdo ne ve, kaj to pravzaprav je, predlagam, da si ogleda prispevek pod naslovom “time-lapse”) ste se tako kot jaz ustavili, ko je potrebno narediti studio posnetek. Lahko sicer improvizirate, tako kot sem jaz, ampak rezultati so temu primerni. Kaj gre ponavadi narobe? Največkrat je težava v naslednjih stvareh:
– Scena ni popolnoma izolirana od zunanje svetlobe, tako da dobimo na posnetku utripanje
– Časovnik ni optimiziranin zato posnetek ni gladek
– Baterija v časovniku ali fotoaparatu se izprazni, preden je konec
– Težko uskladimo prižiganje različnih svetil (za rast, če imamo na sceni rastlino, osvetlitev in poroženje)

Ob nesupelih poizkusih in improvizacijah sem se odločil, da se tega lotim malo bolj sistematično in strokovno.

STUDIO

Za začetek sem vzpostavil zaprto okolje, da so vplivi zunanje svetlobe čim manjši ali pa jh praktično ni. To sem dosegel z uporabo zaprtega mini studia, ki ga izdeluje mnogo proizvajalcev. Prednjačijo kitajski izdelki, ki imajo tudi zelo ugodne cene. Sam sem izbral studio proizvajalca Godox. Njihovi izdelki so kljub ugodni ceni narejeni zelo robustno in dobro. Izbral sem model z dimenzijo 60 x 60 x 60 cm, ki popolnoma zadostuje za moje projekte. Gre za sistem, kjer sestavimo paličasto ogrodje in ga nato oblečemo v priloženo “kožo” s pomočjo zadrg. Ta ovoj je polnoma netransparenten in ima zaradi boljšega svetlobnega izkoristka in difuzije notranjost srebrno. Na ovoju so tudi pametno načrtovane odprtine, skozi katere s kamero lahko vidimo v notranjost ali pa skozi potegnemo žice za osvetlitev. Odprtine se po potrebi tudi zaprejo. V kompletu je tudi kompet 3 podolgovatih panelov, na katerih so nameščene visokosvetilne LED diode. Ta svetila lahko postavimo v studio poljubno in se zataknejo na sam okvir/ogrodje. Vsak panel s svetili lahko preko priloženega kontrolnika nastavljamo ločeno preko potenciometra in tako nastavimo ustrezno osvetlitev, ki jo želimo.

SISTEM SNEMANJA

V prejšnih bolj improviziranih postavitveh sem uporabljal ročni intervalomer, ki pa se izkazal za malce štorastega. Ker gre v osnovi za prenosno napravico in ga poganjata 2 AAA bateriji, je potreboval lastno napajanje, da mu zagotovim neprekinjeno delovanje skozi ves čas snemanja. To je prineslo za seboj iskanje primernega vira, ker intervalometer deluje na ozkem področju 3-4 V enosmerne napetosti. Poleg tega sem ga moral predelati in prespajkati kontakte v notranjosti… Druga težava se je pojavila z napajanjem same kamere, ki prav tako potrebuje neprekinjen vir energije. To sem sicer rešil z “dummy” baterijo, ki jo napaja USB vtič, ki ga enostavno vtaknemo v dovolj močan polnilec mobilnih naprav. Tretja težava pa je kontrola LED panela, ki je opremljen s posebnimi diodami in zagotavlja ustrezno svetlobo za rast rastlin (če snemate kaj takega). Četrti izziv pa je nastaviti osvetlitev tako, da bo dejavna samo v času proženja kamere, nisem namreč želel, da luči gorijo neprestano, ker to vpliva na porabo elektrike in življensko dobo LED panela.

Vse skupaj je potrebno nato povezati v sistem, ki bo (kronološko) izvajal nasledenje naloge:
1. Vklopil svetilo za rast rastlin.
2. Po določenem času izklopil svetilo za rast (da na posnetku ne bo vijolične barve, ki jo to svetilo oddaja).
3. Vklopil osvetlitev scene.
4. Sprožil kamero, da naredi posnetek.
5. Izklopil osvetlitev scene.
6. Prižgala nazaj svetilo za rast.
7. Ta cikel ponavlja 12 ur (vegetativni cikel za rastlino).
8. Onemogoči prižiganje svetila za rast ponoči (oziroma naslednjih 12 ur) in podaljša interval med posnetki za to obdobje (ker je rast počasnejša).

ARDUINO?

Vse skupaj je težko izvedljivo s standarnimi intervalometri in obstoječo tehniko, zato sem poiskal novo rešitev in to je  – Arduino. Za tiste, ki ne veste kaj Arduino je, naj ga na kratko opišem. Gre za majhno tiskano vezje, ki vsebuje mikrokontroler in precej nekih izhodov (pinov), ki jih lahko priklopimo na različne naprave in s pomočjo kratke in enostavne kode v C++ lahko določimo kaj bodo počeli. Arduino je zelo razširjen med navdušenci nad elektroniko, robotiko ali procesno tehniko. Je poceni, enostaven in z njim lahko upravljamo svetila, merimo napetost, preko senzorjev tudi temperaturo, vlago, servo motorje, izdelamo sistem za avtomatizirano zalivanje rož, itd… Kontrolnik deluje kot majceni možgani, ki počnejo, kar jim naročimo in pošiljajo električne signale na pin (izhod). Na spletu si lahko brezplačno pretočimo urejevalnik kode ki jo potem preko USB priključka naložimo na samo napravo. Vse skupaj je zelo enostavno in zabavno. Za učenje brez “hardwera” pa obstaja tudi brezplačni grafični simulator na strani TinkerCad.

Takole:

Ker Arduino sam po sebi ne more upravljati visokonapetostnih naprav, kot so 220 V svetila, sem za nekaj evrov preko Amazona naročil še ploščico, ki vsebuje 4 releje, ki jih preko žične povezave upravlja mikrokontroler.

Vse skupaj sem nato povezal v sietem, ki je uporabil 3 od 4 relejev, ki so na voljo. Prvi rele prižiga svetilo za rast, drugi osvetlitev, tretji pa proži kamero. Ko je bilo vse ustrezno povezno z žicami sem kupil še ustrezno plastično ohišje, kamor sem vse skupaj stlačil. Na ohišje sem pritrdil še činč izhod za kabel, ki bo prožil kamero in nato še izvrtal luknjo, da lahko dostopam do USB priključka, ki služi kot napajanje in servisni vhod za nalaganje kode.

To je vse kar se tiče fizične sestave, nato pa je potrebno še sprogramirati, kar želimo da sistem počne. V kodi v sekciji “setup” določimo priključke in mesta kamor so priklopljeni. Nastavimo tudi konstante za časovne zamike (v milisekundah). Nato v sekciji “loop” dočimo kaj naj program s tem počne. Tukaj je koda, ki sem jo uporabil. Na žalost nisem kakšen znalec glede programiranja C++ in se bodo komu zdele rešitve malo “po domače”. Dejstvo pa je, da lahko sedaj nastavitve po želji spreminjam kadar mi to paše, samo vnesem druge številke za vrednosti časovnih zamikov, vklopov, itd…

SEZNAM OPREME

Tukaj je seznam opreme, ki sem jo uporabil in povezava do nakupa, če vas zamika:
– Mini studio Godox
– Arduino UNO
– Releji
– Kabel za povezavo z omrežno napetostjo (220 V)
– 2 x kabel za priklop osvetlitve in svetilke za rast
– USB kabel za povezavo Arduiono in računalnika (napajanje in nalaganje kode)
– Neprekinjeno napajanje kamer preko USB
– Žične povezave med Arduino in releji
– Sponke za povezavo kablov (Wago)
– Ohišje

Potrebujete še poceni spajkalnik, da povežete žice na različne priključke (za Arduino bodo zadostovale kar žične povezave, ki jih vstavite v pine brez spajkanja).

Tole pa je grafična shema, kako je vse skupaj povezano: